naletéti se -ím se R(P), dov., nalêtel se
1. naletéti se2 v posplošenem pomenu kdo/kaj priti, pojaviti se blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / h/k komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/po/pri čem / med/pred/pod/nad/za kom/čim/ kod/kje /kot kdo/kaj / brez/okoli/mimo/od—do koga/česa / navkljub/kljub/proti komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / ob/pri/ob/na/po/v čem / s kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — pSam2–6/Prislk: — /kotSam1/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xPvd ž+/–| + Glag|CM|Mo + p ∩ Sam2–6/Prislk|yM/CM/Cd ž–/+| /+ kotSam1 / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ /Postopoma/ so se muhe naletele na meso, /Brez pomisleka, kot mrhovinarji/ so se naleteli na kraj nesreče, S sten v dolino se v dolino naletijo kupi kamenja ; prim. nahájati se namestíti se nastániti/nastaníti se planíti/plániti pojáviti se postáviti se prisloníti se príti pog. knj. správiti se
Dostopnost
Dostopnost