nameníti in naméniti -im On dov.

1. nameníti3 kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu koga/kaj , Sam1 — Sam3 — Sam4: Sam1|xPv/Vd ž+/– abstr.–/+| + Glag|De| + Sam3|yC/Rad ž+/– abstr.–/+| + Sam4|yRa/Vsd abstr.| Darilo je namenil prijatelju, Občina je namenila podjetju velike kredite, Jutrišnji dan so namenili počitku, Zmagovalcu so namenili desetdnevni izlet, Usoda mu je namenila težko življenje

2. nameníti2 nav. čustv., v oslabljenem pomenu kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu kaj 'dejanje, lastnost' , Sam1 — Sam3: — Sam4': Sam1|xPv/Vd ž+/–| + Glag|De| + Sam3|yC/Rad ž+/–| + Sam4'|wL/Vsd| Namenil mu je pomilovalen pogled, Namenila mu je nekaj spodbudnih besed, Namenil jim je celo svoje življenje



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek