namériti se -im se On dov., redko

1. namériti se2 kdo/kaj nameniti se, odločiti se kaj /kako/ , Sam1 — Nedol/S: — /Prisln/: Sam1|xPv/Vd č+| + Glag|N| + Nedol/S|yNa/Cd ž abstr.| /+ Prisln|wNd|/ Namerila se je obiskati znanko, Namerila se je, da bo naredil vozniški izpit, /Trmoglavo/ se je nameril oditi v tujino

2. namériti se1(2) kaj dogoditi se, pripetiti se (od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko časa) /kako/ , Sam1 — (pSam2/5/6 / Prislk/č/kol): — /Prisln/: Sam1|xNdog/p ž| + GlagFk|E+| (+ p ∩ Sam2/5/6 / Prislk/č/kol|yM/Č/IM/IČ/CM/CČ/Ra/Koldog/p ž–/+|) /+ Prisln|wNdog/p|/ (Pred odhodom) se je namerila čudna stvar, (Z njim) se je marsikaj namerilo, (Od ponedeljka do petka) se je marsikaj namerilo, brezos. Tako se je pač namerilo ; prim. dogodíti se pripetíti se zgodíti se



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek