namígniti -em R(G) dov.

1. namígniti2(3) v posplošenem pomenu kdo/kaj z besedo ali gibom nakazati (komu) (na) kaj /s čim/kako/ , Sam1 — (Sam3) — (p)Sam4/S: — /pSam6/Prisln/: Sam1|xVd ž+/– abstr.–/+| + GlagFt|De(N)|(Mo) (+ Sam3|zN/Pred ž–/+|) + (p) ∩ Sam4/S|yVs/Rad ž–/+ abstr.–/+| /+ p ∩ Sam6/Prisln|wNd|/ /Pravočasno/ (mu) je namignil, kaj se pripravlja, Streljanje nas je namignilo, da se bliža sovražnik, Motorist (jim) je /z roko/ namignil na spremembo smeri, /S prstom/ (mu) je namignila, naj molči, Namignil (mu) je na dolžnosti in obljube ; prim. alarmírati nakázati/nakazáti omeníti/oméniti opómniti opozoríti



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek