nasprotováti -újem R nedov.
1. nasprotováti2 kdo/kaj namerno drugače delati, nastopati proti komu/čemu /kot kdo/kaj / brez/okoli/mimo/zaradi koga/česa / navkljub/kljub/proti komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / ob/pri/ob/na/po/v čem / s kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — Sam3: — /kotSam1/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xNs/p ž+/– abstr.–/+| + Glag|S| + Sam3|yRas/p ž+/– abstr.–/+| /+ kotSam1 / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzs/p|/ Vodji so nasprotovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/, /Zelo vztrajno/ je nasprotoval očetovim prošnjam, Novi izraz ne sme nasprotovati našemu načinu mišljenja, Sodba /očitno/ nasprotuje zakomu, čustv. /Kot upornik brez razloga/ nasprotuje celemu svetu ; prim. kljubováti upírati se
Dostopnost
Dostopnost