naváditi se -im se, R, dov., > gl. navájati se II -am se R nedov.
1. naváditi se2 kdo/kaj usposobiti se za kaj /brez/okoli/mimo/zaradi koga/česa / navkljub/kljub/proti komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / ob/pri/ob/na/po/v čem / s kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — (p)Sam4/2/Nedol: — /pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xV/Pvd ž+/–| + Glag|De|(Mo) + (p) ∩ Sam4/2/Nedol|zVs/Rad ž–/+ abstr.+/–| /+ p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ Navadil se na življenje v mestu in na nadomestne starše, /Kmalu/ se je navadila na svojo usodo, Mladina se počasi vsega navadi za samostojno življenje, Otrok se je navadil delati, /Z leti/ se je navadila kaditi, izpust. Učenec se je navadil za pet ; prim. naučíti se priváditi se usposóbiti se
Dostopnost
Dostopnost