nazdráviti -im R dov.
1. nazdráviti2(4) kdo/kaj izreči zdravico komu/čemu (s kom/čim) (v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj) /zaradi koga/česa / na/v kaj / po kom/čem / s čim/kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — Sam3 — (pSam6) — (pSam5/6/Prislk/č): — /pSam2/4–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xPv/Nd ž+/– abstr.+/–| + Glag|Mso| + Sam3|yPred ž+/– abstr.–/+| (+ p ∩ Sam6|zRa/Vsd ž+/–|) (+ p ∩ Sam5/6/Prislk/č|zRa/M/Čd ž+/– abstr.+/–|) /+ p ∩ Sam2/4–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ (V službi) so mu /brez prave potrebe/ nazdravili (kar z vodo), Njegovemu uspehu so /veselo/ nazdravili (s penino), pren., čustv. /Z veseljem/ so nazdravili njegovemu pogumu in vztrajnosti ; prim. pokloníti se voščíti/vóščiti zaželéti
Dostopnost
Dostopnost