naznaníti in naznániti -im G dov.
1. naznaníti2(3) kdo/kaj vnaprej povedati (komu/čemu) za koga/kaj /brez/iz česa / na/za kaj / po kom/čem / s čim / kako/ , Sam1 — (Sam3) — Sam4/S: — /pSam2/4–6/S/Prisln/: Sam1|xVd ž+/–| + Glag|R| + (Sam3|zPred ž+/–|) + Sam4|yRa/Vsd ž+/– abstr.–/+| /+ p ∩ Sam2/4–6/S/Prisln|wNd|/ Naznanil je imena nastopajočih, (Najbližjim) je naznanil, da se bo poročil, Psi so (jim) /z lajanjem/ naznanili prihod vojakov in nesrečo, Temni oblaki so (nam) naznanili nevihto ; prim. najáviti napovédati opozoríti na povédati rêči sporočíti
2. naznaníti2(3) kdo/kaj namerno sporočiti (komu/čemu) za koga/kaj /brez/iz česa / na/za kaj / po kom/čem / s čim / kako/ , Sam1 — (Sam3) — Sam4/S: — /pSam2/4–6/S/Prisln/: Sam1|xVd ž+/–| + Glag|R| + (Sam3|zPred ž+/–|) + Sam4|yRa/Vsd ž+/– abstr.–/+| /+ p ∩ Sam2/4–6/S/Prisln|wNd|/ Znanec ga je naznanil (oblastem), Šel je in se sam naznanil ; prim. izdáti najáviti napovédati ováditi povédati rêči sporočíti
Dostopnost
Dostopnost