odbrzéti -ím PC/Dg dov., čustv.
1. odbrzéti2 v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro, lahkotno oddaljiti se iz/z/od / mimo koga/česa / od kod / h komu/k čemu / na/v kaj / kam /zaradi/brez koga/česa /s čim / kako/zakaj/ , Sam1 — pSam2–4/Prislk: — /pSam2/6/Prisln/vz/: Sam1|xNd ž+/–| + Glag|De (Mso+ T Moso–)|Mo + p ∩ Sam2–4/Prislk|yIM/CMd ž–/+| /+ p ∩ Sam2/6/Prisln/vz|wN/Vzd|/ Vstal je in odbrzel, Vlak je že odbrzel, Po teh besedah je odbrzela iz sobe, Že zjutraj je odbrzela z doma, /Brez slovesa/ je odbrzela od njega, Ptice so odbrzele v tople kraje, Srne so odbrzele mimo njega, Odbrzel je v gostilno na kozarec vina, Odbrzel je k sorodnikom na obisk, Odbrzel je v trgovino nakupovat, Odbrzel je v gozd po drva, Odbrzel je domov ; prim. oddrvéti odhitéti odíti odpeljáti odtêči
2. odbrzéti1 kaj hitro oditi, miniti /zaradi koga/česa /s čim / kako/zakaj/ , Sam1: — /pSam2/6/Prisln/vz/: Sam1|xNd ž– abstr.| + GlagFk|De| /+ p ∩ Sam2/6/Prisln/vz|wN/Vzd|/ Mladostna leta so /tudi zaradi vojne prehitro/ odbrzela ; prim. miníti odíti odmakníti/odmákniti se
Dostopnost
Dostopnost