odlikováti -újem R(ST/D) dov. in nedov.
1. odlikováti2(3) kdo/kaj z nagrado priznati koga/kaj (s čim) /kot kdo/kaj / kot koga/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na/skozi koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — Sam4 — (pSam6): — /kotSam1/4/Pridk/v/kol/pSam2–6/S/Prisln/kol/vz/: Sam1|xVd č+| + Glag|De (L)| + Sam4|yC/Prd ž+/– abstr.–/+| (+ p ∩ Sam6|zS/Vsd ž– abstr.–/+|) /+ kotSam1/4/Pridk/v/kol / p ∩ Sam2–6/S/Prisln/kol/vz|wN/L/Kol/Vzd|/ /Kot veterani / Kot veterana/ so ga odlikovali (s posebno plaketo), Vse prisotne so odlikovali s priložnostno nagrado ; prim. nagradíti
2. odlikováti2 neobč. kaj biti značilna dobra lastnost za koga/kaj , Sam1 — Sam4: Sam1|xPvs ž– abstr.+| + Glag|St (L)| + Sam4|yN/Prs ž+/– abstr.–/+| Odlikujeta ga skromnost in taktnost, Izdelek odlikujeta velika praktična uporabnost in estetska domiselnost ; prim. dolóčati označeváti znáčiti