ogovárjati -am, G, nedov., > gl. ogovoríti -ím G, dov., ogovóril; nam., ogovôrit in ogovorít 1.

2. ogovárjati2 kdo/kaj besedno usmerjati se na koga/kaj /kako/ , Sam1 — Sam4: — /S/Prisln/: Sam1|xVd č+| + Glag|R| + Sam4|yRa/Vsd ž+/– abstr.–/+| /+ S/Prisln|wNd|/ Vse po vrsti ogovarja /, da se kar bliska, /Grdo/ ogovarja sosede, /Nerazsodno/ ogovarja vse njihovo delovanje in ravnanje ; prim. obrekováti oprávljati



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek