ogovoríti -ím G, dov., ogovóril; nam., ogovôrit in ogovorít
1. ogovoríti2 kdo/kaj besedno usmeriti se na koga/kaj /na kaj / s čim / kako/ , Sam1 — Sam4: — /pSam4/6/S/Prisln/: Sam1|xVd č+| + Glag|R| + Sam4|yRad ž+/–| /+ p ∩ Sam4/6/S/Prisln|wNd|/ Vsakega je ogovoril /na ti/, Ogovoril jih je /s pozdravom po nemško/, Ogovorila ga je /z gospod/, Ogovoril ga je /, ne da bi ga poznal/, Gostitelji so jih /prijazno/ ogovorili ; prim. nagovoríti
Dostopnost
Dostopnost