opravíčiti -im TDe/Dg/Pr dov.
1. opravíčiti2(3) kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj (komu) razumljivo, možno , Sam1 — (Sam3) — Sam4/S: Sam1|xVd ž+/–| + GlagFk|N| (+ Sam3|zPred ž+/–|) + Sam4/S|yRa/Vsd ž–/+ abstr.+/–| Opravičili so ga (šefu), Prišel se je opravičit (vodilnemu), da ne more na sestanek, Opravičil (mu) je, da ga je spregledal, Opravičil (jim) je žalitev ; prim. odpustíti oprostíti
2. opravíčiti2 kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj boljš-ega/-e kot kaže stanje , Sam1 — Sam4/S: Sam1|xVd ž+/–| + GlagFk|N| + Sam4/S|yRa/Vsd ž–/+ abstr.+/–| Z delom je opravičil njihovo zaupanje, Prizadeval si je opravičiti svoje potovanje, Uspeh je opravičil stroške, Opravičil se je, da mora oditi v svoje kraje ; prim. upravíčiti
◆ šol. opravíčiti2(3) kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj (komu) razumljivo, možno , Sam1 — (Sam3) — Sam4/S: Sam1|xVd ž+/–| + GlagFk|N| (+ Sam3|zPred ž+/–|) + Sam4/S|yRa/Vsd ž– abstr.+/–| Opravičiti (učitelju) izostanek
Dostopnost
Dostopnost