oštevílčiti -im R dov.
1. oštevílčiti2 kdo/kaj označiti koga/kaj s številkami /kako/koliko/ , Sam1 — Sam4: — /Prisln/kol/: Sam1|xVd č+| + Glag|De ∩ L| + Sam4|yRad ž–/+ abstr.–/+| /+ Prisln/kol|wN/Kold|/ Vstopnice in račune so oštevilčili, /S posebno ihto/ je oštevilčila strani, Priložene dokaze in izjave so tudi /ustrezno/ oštevilčili ; prim. analizírati océniti ovrednôtiti preglédati
◆ zal. oštevílčiti2 kdo/kaj z zaporedno številko označiti izdajo z majhno naklado /kako/koliko/ , Sam1 — Sam4: — /Prisln/kol/: Sam1|xVd č+| + Glag|De ∩ L| + Sam4|yRad ž–/+ abstr.–/+| /+ Prisln/kol|wN/Kold|/ Knjigo, izdano kot dragoceno redkost, so oštevilčili
Dostopnost
Dostopnost