píhniti ga -em ga R dov.
1. píhniti ga2 pog. knj., čustv. kdo/kaj narediti, reči kaj domiselnega /zaradi česa /v prid/kljub čemu / na/v/skozi/čez koga/kaj / po/v kom/čem / s čim / kako / zakaj/ , Sam1 — Sam4: — /pSam2–6/Prisln/vz/: Sam1|xVd č+/–| + Glag|De (CM)| + Sam4|yVsd ž– abstr.| /+ p ∩ Sam2–6/Prisln/vz|wN/Vzd|/ Ta pa ga vedno /nepričakovano/ pihne, /Še v najhujši zagati/ ga vedno pihne, Naj bo še tako velik problem, on ga /praviloma še pravočasno/ pihne ; prim. razdréti (kakšno) razrešíti/razréšiti
Dostopnost
Dostopnost