pokúsiti -im R dov.
1. pokúsiti2 v posplošenem pomenu kdo/kaj dati v usta kaj / malo česa /s čim / kako/koliko/ , Sam1 — Sam4/S/PridkolSam2: — /pSam6/S/Prisln/kol/: Sam1|xVd ž+/–| + GlagFk|De| + Sam4/PridkolSam2|yVsd ž–/+ abstr.–/+| /+ p ∩ Sam6/S/Prisln/kol|wN/Kold|/ Pokusila je kavo, če je dovolj sladka, Prinesla je pokusit potico, Kuharica jed večkrat pokusi, nav. z nikalnico, čustv. Kruha ni niti pokusil, Tam pa tam je pokusil kakšen piškot ; prim. pojésti popíti vzéti
2. pokúsiti2 kdo/kaj navadno piti, jesti kaj /s čim / kako/koliko/ , Sam1 — Sam4: — /pSam6/S/Prisln/kol/: Sam1|xVd ž+/–| + Glag|De| + Sam4|yVsd ž–/+ abstr.–/+| /+ p ∩ Sam6/S/Prisln/kol|wN/Kold|/ Črne kave /sploh/ ne pokusi, Svinine še dolgo ne bo smel pokusiti, /Navadno/ poskusi preveč jedi /naenkrat/