ponočeváti -újem ST/DNTTDg/Pr nedov., nav. čustv.
1. ponočeváti1(2) v posplošenem pomenu kdo/kaj ostajati čez noč (sredi/okoli/blizu koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje/kod / kdaj / koliko časa) /kot kdo/kaj / brez/okoli/mimo koga/česa / navkljub/kljub/proti komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / ob/pri/ob/na/po/v čem / s kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — (pSam2/5/6/Prislk/č/kol): — /kotSam1/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xNp ž+/–| + Glag|Pro| + (p ∩ Sam2/5/6/Prislk/č/kol|yM/Č/Kol/Rap ž–/+|) /+ kotSam1 / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzp|/ Po cele tedne ponočuje (sredi mesta), Ponočuje /kot kakšna pubertetnica/, /Zaradi preobilice dela/ zadnje tedne ponočuje ; prim. bedéti/bdéti pijančeváti veseljáčiti zabávati se
Dostopnost
Dostopnost