pooblastíti -ím U, dov., pooblástil
1. pooblastíti2(3) kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti (za kaj) /s čim/kako/ , Sam1 — Sam4 — (pSam4/S): — /pSam6/Prisln/: Sam1|xVd ž+| + Glag|De(L– T L+)| + Sam4|yRad ž+| (+ p ∩ Sam4/S|zVsd ž– abstr.|) /+ pSam6/Prisln|wNd|/ Izbrane ljudi so pooblastili /z zakonom/, Pooblastili so ministra(, da izdaja predpise / za izdajanje predpisov), /Samo ustno/ so pooblastili tehničnega direktorja (, da zastopa podjetje) ; prim. akreditírati določíti/dolóčiti imenováti zadolžíti
◆ fin. pooblastíti2 kdo/kaj izdati pooblastilo za koga , Sam1 — Sam4: Sam1|xVd ž+| + Glag|De(L– T L+)| + Sam4|yRad ž+| Pooblastili so dobavitelja pri banki
Dostopnost
Dostopnost