poročíti -ím R, dov., poróčil
1. poročíti2 kdo/kaj narediti koga za moža in ženo /kot kdo/kaj/brez/zaradi/iz česa / kljub komu/čemu / za koga/kaj / v/pri/ob/na kom/čem / s/med/pod čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — Sam4: — /kotSam1/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xV/Pvd č+| + GlagFk|Mso(L)| + Sam4|yPrd č+| /+ kotSam1 / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ Matičar in potem še župnik sta ju poročila, Odkar je župan, jih tudi veliko poroči, pog. knj. Poročila je starega znanca, /Zaradi slabih izkušenj/ nobeno od teh ni hotel poročiti ; prim. omožíti oženíti
2. poročíti3 čustv. kdo/kaj dati, oddati koga v zakon s kom /kot kdo/kaj/brez/zaradi/iz česa / kljub komu/čemu / za koga/kaj / v/pri/ob/na kom/čem / s/med/pod čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — Sam4 — pSam6: — /kotSam1/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xV/Pvd č+| + GlagFk|Mso(L)|Mo + Sam4|yPrd č+| + p ∩ Sam6|zRad č+| /+ kotSam1 / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ Oče ga je /na silo/ poročil s premožnejšo, Poročili so ga kar z daljno sorodnico ; prim. omožíti oženíti
Dostopnost
Dostopnost