poročíti se -ím se R, dov., poróčil se
1. poročíti se1(3) čustv. kdo/kaj postati mož ali žena (s kom) (sredi/okoli/okrog koga/česa / h komu/k čemu / na/v/za koga/kaj / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kam/kje) /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi/iz česa / kljub komu/čemu / za koga/kaj / v/pri/ob/na kom/čem / s/med/pod čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — (pSam6) — (pSam2–6/Prislk): — /kotSam1/Pridk/v/kol/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xV/Pvd č+| + GlagFk|Mso(L)| (+ p ∩ Sam6|zRad č+|) (+ p ∩ pSam2–6/Prislk|yM/Rad ž–/+|) /+ kotSam1/Pridk/v/kol / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ /Kot že priletna/ se je poročila (s preprostim človekom) (daleč na podeželje), /Dobro/ se je poročila (v mesto, k bogatim), pog. knj. Poročil se je (okoli Postojne) ; prim. omožíti se oženíti se
Dostopnost
Dostopnost