poučíti -ím R, dov., poúčil
1. poučíti3 kdo/kaj podati za koga/kaj kaj/o kom/čem /s čim/kako/ , Sam1 — Sam4 — (p)Sam4/5/S: — /pSam6/S/Prisln/: Sam1|xV/Pvd ž+/– abstr.–/+| + Glag|De|(Mo) + Sam4|yPrd ž+| + (p) ∩ Sam4/5/S|zRa/Vsd ž–/+ abstr.+/–| /+ p ∩ Sam6/Prisln|wNd|/ /Z veliko prizadevnostjo/ je dijake poučil o nevarnostih, O tem se je poučil /iz knjig/, /Natančno/ jih je poučila, kako ravnati v takšnih primerih, Izkušnje so ga poučile, naj ne ukrepa prehitro, čustv. Če je le mogel, ga je o vsaki stvari /sproti/ poučil ; prim. napotíti/napótiti obvestíti poinštruírati usmériti
Dostopnost
Dostopnost