pribrzéti -ím PC/Dg dov., čustv.
1. pribrzéti2 kdo/kaj hitro, lahkotno priti do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam /s čim/kako/ , Sam1 — pSam2–4/Prislk: — /pSam6/Prisln/: Sam1|xNdog ž+| + Glag|Mso|Mo + p ∩ Sam2–4/Prislk|yC/CMdog ž–| /+ p ∩ Sam6/Prisln|wNdog|/ Ko je pribrzel do mostu, je počil strel, /Komaj/ je pribrzel skozi vrata, Avto je pribrzel v ovinek, Čez most je pribrzel /z njim vštric/, V Zagreb na zasedanje so pribrzeli šele ob osmih, Pribrzeli so čez reko skozi tunel, Pribrzel je /na doseg roke/, Pribrzeli so k njemu na posvet ; prim. pridrvéti prihitéti pripeljáti pritêči príti
Dostopnost
Dostopnost