pripetíti se -ím se NTDg/Pr nav. 3. os.
1. pripetíti se1(2) kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina (od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko časa) /kako/ , Sam1 — (pSam2/5/6 / Prislk/č/kol): — /Prisln/: Sam1|xNdog/p ž–| + GlagFk|E+| (+ p ∩ Sam2/5/6 / Prislk/č/kol|yM/Č/IM/IČ/CM/CČ/Ra/Koldog/p ž–/+|) /+ Prisln|wNdog/p|/ Pripetila se je nesreča, Marsikaj se (mu) je pripetilo ; prim. dogodíti se izvršíti se zgodíti se