privolíti -vólim R dov.
1. privolíti2(3) kdo/kaj dati pristanek (komu/čemu) v/na kaj/koliko česa /s čim / kako/koliko/ , Sam1 — (Sam3) — pPridkolSam2/Sam4/S: — /pSam6/Prisln/kol|wN/Kold|/: Sam1|xV/Prd ž+/– abstr.+/–| + Glag|De|Mo (+ Sam3|zPre/Pr ž+/–) + p ∩ PridkolSam2/Sam4/S|yVsd ž– abstr.| /+ p ∩ Sam6/Prisln/kol|wN/Kold|/ Dekle (mu) je /s težavo/ privolila v zakon, /Veselo/ je privolil v pogajanja z novimi partnerji, /Nerad/ je privolil na ločitev ; prim. dopustíti dovolíti pristáti (na)
Dostopnost
Dostopnost