razvrstíti -ím R(P), dov., razvŕstil
1. razvrstíti2(3) v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v vrsto (na/v/med/pod/nad koga/kaj / v/na/po/pri/ob kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje/kod/kdaj) /brez/od/iz/zaradi/glede koga/česa / v/na/za/med koga/kaj / po/pri/v/na kom/čem / s čim / kako/zakaj/ , Sam1 — Sam4 — (pSam4–6/Prislk/č): — /pSam2/4–6/Prisln/vz/: Sam1|xPvd ž+/– abstr.–/+| + Glag|De (Mso/L–/+ T Mso/L+/–)| + Sam4|yPr/Vsd ž+/– abstr.–/+| (+ p ∩ Sam4–6/Prislk/č|yM/Ra/Čd ž–/+ abstr.–/+|) /+ p ∩ Sam2/4–6/Prisln/vz|wN/Vzd|/ /Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) razvrstili učence sicer iste starosti /v več enako močnih skupin/, Urednik je razvrstil geselske sestavke /po abecednem, in ne po kronološkem zaporedju/, Sodelavce je razvrstil (po položajih) /glede na njihove sposobnosti/, Sadike rož je /kar se da enakomerno/ razvrstila /po vsej gredi/, (Na razstavi) so slike razvrstili /po obdobjih/, (V pritličju) so panoje razvrstili /po svoji zamisli/ ; prim. grupírati poskupíniti razdelíti razporedíti