storíti -ím TDe/Dg/Pr, dov., stóril
1. storíti2 kdo/kaj narediti kaj /v/na/pri/ob čem/kako/ , Sam1 — Sam4: — /pSam5/Prisln/: Sam1|xVd č+| + GlagFk|De| + Sam4|yVsd ž– abstr.| /+ p ∩ Sam5/Prisln|wNd|/ To je že večkrat storil, Tega si ne upa storiti, Vse je storil /v jezi/, To je storil /nehote/, /Prav/ je storil ; v oslabljenem pomenu kdo/kaj uresničiti kaj, koliko česa 'kako opravilo, delo, dejanje' , Sam1: — Sam4' / PridkolSam2': Sam1|xVd č+| + GlagFk|De| + Sam4' / PridkolSam2'|wVsd ž– abstr.| Storiti korak, Storiti precej škode ; prim. naredíti
2. storíti2(3) kdo/kaj povzročiti (komu) kaj, koliko česa 'kako dejanje' , Sam1 — (Sam3) — Sam4 / PridkolSam2: Sam1|xPvd ž+/–| + GlagFk|De| (+ Sam3|zRa/Prd ž+/–|) + Sam4 / PridkolSam2|yVsd ž– abstr.| Storil (jim) je veliko uslugo, Storil (mu) je nekaj hudega ; prim. povzročíti
3. storíti2 v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti koga/kaj/komu/čemu kaj/kakšn-o/-ega 'lastnost' , Sam1 — Sam3/4: — Sam4'/Pridk': Sam1|xPv/Vd č+| + Glagv + Sam3/4|yPr/Rad ž+/–| + Sam4'/ Pridk'|wL| Bogastvo ga je storilo prevzetnega, Storil mu je veselje, žalost
Dostopnost
Dostopnost