škóditi -im R nedov. in dov.
1. škóditi2(3) kaj/kdo slabo, neugodno delati komu/čemu (s kom/čim) /s čim / kako/ , Sam1/S — Sam3 — (pSam6): — /pSam6/S/Prisln/: Sam1/S|xPv/Vsd ž–/+ abstr.+/–| + Glag|De| + Sam3|zPr/Pred ž+/– abstr.–/+| (+ p ∩ Sam6|yVs/Rad ž–/+ abstr.–|) /+ p ∩ Sam6/S/Prisln|wNd|/ To nikomur ne škodi, Kar enemu koristi, drugemu škoduje, /S to odločitvijo/ si je samo škodil, To ji je /malo/ škodilo /, čustv. Tako je pameten, da mu kar škodi
2. škóditi2 nav. 3. os., z nikalnico, v zvezi z bi, čustv. kaj slabo, neugodno delati komu/čemu , Sam1/Nedol/S — Sam3: Sam1/Nedol/S|αPv/Vsd ž– abstr.+/–| + Glag|De| + Sam3|xPr/Pred ž+| Ne bi ti škodilo, če bi se malo učil, Ne bi mu škodilo, če bi malo delal, Zmerno jesti in piti nikomur ne škodi