trdíti in tŕditi -im G nedov.
1. trdíti2 kdo/kaj z gotovostjo izražati kaj 'misli, čustva, razpoloženja' /s čim/kako/ , Sam1 — Sam4/S: — /pSam6/Prisln|wNd|/: Sam1|xVd ž+/–| + Glag|R| + Sam4/S|yVsd ž– abstr.| /+ p ∩ Sam6/Prisln|wNd|/ Ljudje trdijo čudne reči o njem, Strokovnjaki trdijo, da je pesem nastala v prvem pesnikovem obdobju, Tega ni mogoče /z gotovostjo/ trditi, čustv. Obtožnica trdi, da je kriv ; prim. izrážati govoríti meníti/méniti mísliti posredováti pripovedováti