ubíti se ubíjem se SpS/L, dov., ubìl se
1. ubíti se1 kdo namerno ali nenamerno umreti zaradi udarca, padca ali sile /pri čem / s kom/čim / kako/ , Sam1: — /pSam5/6/Prisln/: Sam1|xVd ž–/+ abstr.–/+| + Glag|De (E/L+ T E/L–) /+ p ∩ Sam5/6/Prisln|wNd|/ Ubil se je /z avtomobilom/, /Z neprilagojeno hitrostjo/ Pri neprilagojeni hitrosti/ se je ubil, Padel je po stopnicah in se ubil, Ubila se je /s strupom/ ; prim. pokončáti se umréti
Dostopnost
Dostopnost