ugotovíti -ím M, dov., ugotóvil
1. ugotovíti2 kdo/kaj mišljenjsko urediti, doseči kaj/koga /s čim/kako/ , Sam1 — Sam4: — /pSam6/Prisln/: Sam1|xVd č+| + GlagFk|De(CM)| + Sam4/S|yVsd ž– abstr.| /+ pSam6/Prisln|wNd|/ Krivdo so /komisijsko/ ugotovili, Zdravnik je ugotovil pljučnico, Končno so ugotovili, kdo je kriv, Vzroke za propadanje rastlinja so ugotovili /s kemično analizo tal/ ; prim. spoznáti
◆ pravn. ugotovíti2 kdo/kaj preveriti kaj , Sam1 — Sam4: Sam1|xVd č+| + GlagFk|De(CM)| + Sam4|yVsd ž– abstr.| Ugotovili so datum vročitve, Identiteto so ugotovili z osebno izkaznico