umiríti -ím R(P), dov., umíril
1. umiríti2(3) v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti (komu/čemu) koga/kaj v mirnejše, harmoničnejše stanje /kot kdo/kaj / brez/zaradi/okoli/mimo/od—do koga/česa / navkljub/kljub/proti komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / ob/pri/ob/na/po/v čem / s kom/čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — (Sam3) — Sam4: — /kotSam1/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xPv/Nd ž+/– abstr.–/+| + GlagFk|Mso(L)|Mo (+ Sam3|x/yPre/Nd ž+|) + Sam4|yPr/Vsd ž+/– abstr.–/+| /+ kotSam1 / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ /Z najrazličnejšimi prepričevanji/ so umirili množico, /Kot prava mati/ je znala umiriti kar preveč nagajive otroke, Zdravila in dobra beseda so (mu) umirili tiščanje pri srcu, čustv. Glasba (mu) je /kot najboljša tolažba in pomirjevalo/ umirila prevelik notranji nemir, Bolečina se (mu) je /počasi/ umirila ; prim. pomiríti potolažíti/potolážiti ublažíti
Dostopnost
Dostopnost