umíti -umíjem SpL, dov., umìl
1. umíti2(4) v posplošenem pomenu kdo/kaj z vodo odstranjevati (komu/čemu) kaj (s kom/čim) /po/na/v kom/čem / s/pod/nad/med čim/kako/ , Sam1 — (Sam3) — Sam4 — (pSam6): — /kotSam1/pSam5/6/Prisln|wNd|/: Sam1|xV/Pvd č+| + Glag|De (L–/+ T L+/–)| (+ Sam3|x/zN/Pred č+|) + Sam4|yPr/Vsd ž+/–| (+ p ∩ Sam6|zS/Od ž–|) /+ kotSam1 / p ∩ Sam5/6/Prisln|wNd|/ /Istočasno/ umije čevlje in očala, Roke (si) umije kar (z bencinom), /Bolj redno/ (si) umije ušesa, Obraz (si) /navadno/ umije (kar z navadnim milom), Noče (si) umiti zob (s posebno ščetko), (Materi) umije tla v kuhinji vsako soboto, Avto /praviloma/ umije vsak teden, Vsako sadje /skrbno/ umije, pren., čustv. Dež je /prijetno/ umil nebo ; prim. očístiti olépšati opráti pomíti razkúžiti
Dostopnost
Dostopnost