umoríti -ím SpS/L, dov., umóril
1. umoríti2(3) kdo/kaj smrtno pokončati koga/kaj (s kom/čim) /s čim / kako/ , Sam1 — Sam4 — (pSam6): —/pSam6/Prisln/: Sam1|xVd ž+/– abstr.–/+| + Glag|De(E/L+ T E/L–)| + Sam4|yPrd ž+/–| (+ p ∩ Sam6|zS/Od ž–/+|) /+ p ∩ Sam6/Prisln|wNd|/ Napadalec je potnika /nasilno/ umoril (z nožem), Enega so umorili /s pestmi/ drugega /s plinom/ ; prim. pokončáti ubíti umoríti ustrelíti zadéti
2. umoríti2(3) čustv. kdo/kaj narediti (komu/čemu / v kom/čem) koga/kaj telesno in duševno nemočn-o/-ega /na/po čem / s čim / kako/ , Sam1 — ((p)Sam3/5) — Sam4: — /pSam5/6/Prisln/: Sam1|xPvd ž+/– abstr.–/+| + Glag|De(E/L+ T E/L–)| (+ (p) ∩ Sam3/5|yN/Pred ž+/–|) + Sam4|y/zPr/Vsd ž+/– abstr.–/+| /+ p ∩ Sam5/6/Prisln|wNd|/ Preganjanje ga je /čisto/ umorilo, Vročina ga je /hitro/ umorila, /S pregovarjanjem/ ga /popolnoma/ umori, Ta človek (mu) je umoril veselje do dela, (V njem) so umorili vest in sploh občutek krivde ; prim. dotólči /i/zníčiti onemogóčiti razveljáviti ubíti uníčiti
Dostopnost
Dostopnost