usmrtíti -ím SpS/L, dov., usmŕtil
1. usmrtíti2(3) kdo/kaj pokončati koga/kaj (s kom/čim) /s čim / kako/ , Sam1 — Sam4 — (pSam6): —/pSam6/Prisln/: Sam1|xVd ž+/– abstr.–/+| + Glag|De(E/L+ T E/L–)| + Sam4|yPrd ž+/–| (+ p ∩ Sam6|zS/Od ž–/+|) /+ p ∩ Sam6/Prisln|wNd|/ Napadalec je potnika /nasilno/ usmrtil (z nožem), Enega so usmrtili /s pestmi/ drugega /s plinom/, Medveda je usmrtil /šele s tretjim strelom/, Prašiča so usmrtili /z električnim tokom/, Enega je usmrtila strela, drugega pa eksplozija, čustv. Dobil je udarec, da bi usmrtil vola, Telo je lahko usmrtiti, duha pa ne ; prim. evtanazírati pokončáti ubíti umoríti
Dostopnost
Dostopnost