ustrelíti -ím SpS/L, dov., ustrélil
1. ustrelíti2(3) kdo/kaj ubiti koga/kaj (s kom/čim) /kot kdo/kaj / kot koga/kaj / v koga/kaj /po/na/pri kom/čem / s čim / kako/ , Sam1 — Sam4 — (pSam6): —/kotSam1/4/pSam4–6/Prisln/: Sam1|xVd ž+/– abstr.–/+| + Glag|De(E/L+ T E/L–)| + Sam4|yPrd ž+| (+ p ∩ Sam6|zS/Od ž–/+|) /+ kotSam1/4/p ∩ Sam4–6/Prisln|wNd|/ /Brez pravega razloga/ ga je ustrelil (z malokalibrsko puško), Ustrelili so ga /kot talca/, Ustrelili so ga /v hrbet/, /Po nesreči/ se je ustrelil /v roko/, Ustrelili so medveda ; prim. pokončáti ubíti umoríti zadéti
2. ustrelíti2(3) v posplošenem pomenu kdo/kaj z orožjem poslati koga/kaj (s kom/čim) /iz česa / proti/h komu/k čemu / v koga/kaj /po/na/pri kom/čem / s čim / kako/ , Sam1 — Sam4 — (pSam6): —/pSam2–6/Prisln/: Sam1|xVd ž+/– abstr.–/+| + Glag|De(Mso+ T Mso–)| + Sam4|yPr/Vsd ž–/+ abstr.+/–| (+ p ∩ Sam6|zS/Od ž–/+|) /+ p ∩ Sam2–6/Prisln|wNd|/ /Brez posebne napovedi/ so ustrelili častno salvo, Ustrelil je /v prazno oz. mimo/, pog. knj., čustv. Ustrelil je kozla ; prim. pog. knj., čustv. izrêči izstrelíti oddáti posláti
3. ustrelíti2 v zvezi z očmi, s pogledom, čustv. kdo/kaj jezno ali živahno pogledati po kom/čem / za kom/čim / kod /s čim / kako/ , Sam1 — pSam5/6/Prislk: — /pSam6/Prisln/: Sam1|xVd ž+/– abstr.–/+| + Glag|De(CM)|Mo + p ∩ Sam5/6/Prislk|yRa/Md ž+/–| /+ p ∩ Sam6/Prisln|wNd|/ /S pogledom/ je ustrelila po sobi, /Z očmi/ je ustrelila za njim ; prim. poglédati
Dostopnost
Dostopnost