veselíti -ím R nedov.
1. veselíti2 kdo/kaj delati koga/kaj vesel-o/-ega /v čem/s čim / kako/koliko/ , Sam1/S — Sam4: — /pSam5/6/Prisln/kol/: Sam1/S|xPv/Vsp ž–/+ abstr.+/–| + Glag|Pro(L+/– T L–/+)| + Sam4|yPrp č+| / + p ∩ Sam5/6/Prisln/kol|wN/Kolp|/ Vsa slava in čast ga ne veselita več, Uspehi otrok starše /praviloma zelo/ veselijo, /Z obiski zelo/ veseli svoje znance, Ta poklic jih zelo veseli, Kmetovanje ga ne veseli več, brezos. /Zelo/ ga veseli, da se vse lepo odvija, Veseli me, da ste se odzvali, /V resnici/ ga /zelo/ veseli, da so prišli ; prim. dobrovóljiti radostíti osrečeváti tešíti/téšiti zabávati