vréči se na/v vŕžem se na/v R(P), dov., pog. knj., nav. čustv., vŕzi se na/v, vŕzite se na/v in vrzíte se na/v; vŕgel se na/v, vŕgla se na/v
1. vréči se na/v2 v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti se na/v koga/kaj /kot kdo/kaj/brez/zaradi/iz/okoli/okrog česa / kljub komu/čemu / za koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — pSam4: — /kotSam1/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xPvd ž+| + GlagFz|Mso+/– T Moso–/+|Mo + p ∩ Sam4|yCd ž–/+ abstr.+/–| /+ kotSam1 / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ Trije so se /kot mladi risi/ vrgli nanj, /Neučakano/ se je vrgel na žgance, /Nepričakovano/ se je /z vsem elanom/ vrgel v študij, /Povsem/ se je vrgel v politiko, /Zaradi modnih trendov/ se je vrgla na belo barvo ; prim. navdúšiti se za skočíti na/v správiti se na začéti zagrísti se v znêsti se na