ženíti se žénim se, R, nedov., > gl. možíti se, -ím se, R, nedov., > gl. poročíti se -ím se R, dov., poróčil se 1.
2. ženíti se2 čustv. kdo/kaj imeti ljubezenski odnos v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kje/kod /kot kdo/kaj/brez/zaradi/iz česa / kljub komu/čemu / za koga/kaj / v/pri/ob/na kom/čem / s/med/pod kom7čim / kako/koliko/zakaj/ , Sam1 — pSam5/6/Prislk: — /kotSam1/pSam2–6/Prisln/kol/vz/: Sam1|xV/Pvd č+| + GlagFk|Mso(L)|Mo + p ∩ pSam5/6/Prislk|yM/Rad ž–/+ abstr.–/+| /+ kotSam1 / p ∩ Sam2–6/Prisln/kol/vz|wN/Kol/Vzd|/ /Kot že prileten samec/ se je ženil pri najstarejši županovi hčeri v sosednji vasi, Na gregorjevo se ptički ženijo, Dolgo se je ženil pri sosedu, pa ni bilo nič ; prim. páriti/paríti snubíti/snúbiti vasováti