žvížgati -am TDe/Dg/Pr nedov.

1. žvížgati1(2) kdo/kaj s pihanjem skozi ustnično odprtino povzročati (kaj) /na/v/skozi/čez kaj / po/na/v/pri kom/čem / s kom/čim / kako/koliko/ , Sam1 — (Sam4): — /pSam4–6/Prisln/kol/: Sam1|xVd ž+| + Glag|De(L–/+ T L+/–)| (+ Sam4|yVsd ž–/+ abstr.+/–|) /+ p ∩ Sam4–6/Prisln/kol|wN/Kold|/ /Pogosto/ žvižga (svojo najljubšo melodijo), Godci žvižgajo in godejo (same stare znane napeve), Rad žvižga /na piščalko ali skozi prste/, Hodil je in žvižgal ; prim. igráti pískati

2. žvížgati2(3) kdo/kaj z visokimi, ostrimi glasovi dajati znamenja komu/čemu / za kom/čim (v/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje/kod) /na/v/skozi/čez kaj / po/v/na/ob/pri kom/čem / s kom/čim / kako/koliko/ , Sam1 — Sam3/pSam6 — (pSam5/6/Prislk): — /pSam4–6/Prisln/kol/: Sam1|xVd ž–/+| + Glag|De (L–/+ T L+/–)| + Sam3 / p ∩ Sam6|yN/Rad ž+| (+ p ∩ Sam5/6/Prislk|yRa/Md ž+/–) /+ p ∩ Sam4–6/Prisln/kol|wN/Kold|/ Govorniku so začeli /protestno/ žvižgati, Fantje so radi žvižgali za njo, Vsak večer mu žvižga (pod oknom) ; prim. pískati prigovárjati

3. žvížgati1(3) čustv., v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati visoke, ostre glasove (komu/čemu) (v/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/s kom/čim / kje/kod) /na/v/skozi/čez kaj / po/v/pri/ob kom/čem / s kom/čim / kako/koliko/ , Sam1 — (Sam3) — (pSam5/6/Prislk): — /pSam4–6/Prisln/kol/: Sam1|xVd ž–/+| + Glag|De (L–/+ T L+/–)| (+ Sam3|yN/Rad ž+|) (+ p ∩ Sam5/6/Prislk|yRa/Md ž+/–)/+ p ∩ Sam4–6/Prisln/kol|wN/Kold|/ Lokomotiva je /prav predirljivo/ žvižgala, Gams /presunljivo/ žvižga, Krogle so žvižgale (nad njihovimi glavami), /S šibo/ je žvižgal (po zraku naokrog), (Zunaj) žvižga veter, brezos. (V sprejemniku) spet žvižga in piska, (V prsih) (mu) hrope in žvižga ; prim. cvíliti hrôpsti pískati



Vir: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov - Andreja Žele, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek